Čisto jasno je, da v sedanjem času nihče ne more biti izoliran od okolja. Naloge in cilji strokovnih služb, ki skrbijo za delovanje sistema notranjih kontrol v drugi obrambni liniji ter notranje revizije iz tretje linije, so enaki. Zato je nujno, da med seboj sodelujejo, in da je sodelovanje: 1.) stalno in 2.) formalno in neformalno.

Med formalno sodelovanje lahko uvrstimo redne obdobne sestanke, ki so lahko napovedani in planirani za eno leto v naprej. Organizirani so lahko samostojno ali z drugimi funkcijami, ki so vključene v sistem nadzora oz. sistema notranjih kontrol: službo za tveganja, službo za fizično varovanje (zlasti pri infrastrukturnih podjetjih) itd. Za neformalno izmenjavo podatkov pa tako ali tako vemo, da so tovrstni podatki primerni, a jih je potrebno pred uporabo preveriti in šele potem upoštevati pri prepoznavanju in ocenjevanju tveganj.

Zakaj sodelovati – ključne enakosti in različnosti

Če vzamemo za izhodišče sistem notranjih kontrol, ki temelji na treh linijah obrambe, sta ključni »drugačnosti« med funkcijama skladnosti in notranje revizije:

• položaj  funkcije in
• linije poročanja.

Drugačna je tudi formalna osnova delovanja posamezne funkcije: mednarodni standardi notranjega revidiranja so zakonsko obvezujoči za finančne organizacije in javne družbe, medtem ko standardi funkcije skladnosti obstajajo kot splošna, priporočena pravila.

Skladnostnikom »reže kruh« neposredno poslovodstvo, vodji notranje revizije pa nadzorni svet. Iz tega sledi, da so tako formalna kot dejanska izhodišča za neodvisnost različna. Formalno je pri notranjem revidiranju neodvisnost zagotovljena s tem, da notranja revizija le administrativno odgovarja najvišjemu poslovodstvu, funkcionalno pa nadzornemu organu. Sldnji daje soglasje na zaposlovanje in za nagrajevanje notranjega revizorja.

Ključna enakost, ki bi morala veljati za vsako kontrolno ali nadzorno funkcijo, pa je neodvisnost.

A obe funkciji se srečujeta s poslovnimi tveganji, s spremembami na področju zakonodaje, organizacije, z uvajanjem inovacij, pospešeno digitalizacijo ter večjim poudarkom na varnosti. Tako nenehne spremembe okolja in nove zahteve (npr. po večji varnosti, npr. osebnih podatkov, infrastrukture…) predstavljajo obvezni del vsakoletnega pregleda obeh funkcij.

Načini sodelovanja – možnosti za sinergijske učinke

1. Sodelovanje na posameznih projektih/pregledih: sodelovanje skladnostnikov pri notranjem revidiranju  je možno. Možno je tudi obratno. Vendar je pri slednjem potrebno zagotoviti, da notranji revizorji, ki so delali na področju skladnosti, kasneje ne presojajo tega sistema, prav tako ni priporočljivo, da presojajo uspešnost in učinkovitosti delovanja funkcije skladnosti. Težko je biti objektiven in neodvisen do ljudi, s katerimi si sodeloval. Potencialni konflikt v konkretnem primeru obstaja, in nikar ne tvegajmo, da nam ga kdo očita.
2. Delitev podatkov, informacij: skupno viharjenje možganov zaposlenih na področjih tveganj, skladnosti, notranje revizije ter fizičnega varovanja in računovodstva naj bo dodana vrednost in recept za pravočasno opravljene preglede ter pravočasno prepoznavanje in prepletanje tveganj, kar vse lahko multiplicirano vpliva na doseganje zastavljenih poslovnih ciljev.
3. Skupno načrtovanje letnih pregledov: skupno načrtovanje ima cilj,  da naloge niso podvojene in s tem več nadzorstvenih funkcij ne obremenjuje istih ljudi v istem obdobju. Zasledujemo tudi cilj, da poslovodstvo v krajšem času dobi zagotovila nad večjim obsegom poslovanja in tako pravočasno prejme opozorila na pomanjkljivosti in priložnosti na več področjih.