»Corruption is like Nokia. It connects people.«
To je bil eden tistih stavkov, ki si jih zapomniš in ki kratko in jedrnato najbolje opišejo izziv, s katerim se soočamo povsod, na zahodu, vzhodu, severu in jugu, reče pa se mu boj proti korupciji.
V imenu inštituta EISEP sem se konec januarja 2017 udeležila dvodnevnega ekspertnega seminarja o etiki v poslovnem svetu, ki je potekal v Kijevu, Ukrajina, pod okriljem OECD, EBRD, UN DP in ukrajinskega Poslovnega ombudsmana.
Preprečevanje korupcije, upoštevanje etičnih načel in vzpostavljanje sistemov skladnosti poslovanja tako v javnem kot zasebnem sektorju so bile glavne teme. Glede na pisano druščino udeležencev, ki smo prišli s področja vzhodne Evrope in držav centralne Azije, je bilo slišati zelo zanimive izkušnje, pristope, probleme in primere dobre prakse pri odkrivanju in preprečevanju korupcije.
Pogostokrat se nam zdi, da se določene zadeve dogajajo samo nam, da ni napredka ali da se od kolegov iz vzhodnih držav ne moremo nič naučiti. Nasprotno, slišati je bilo veliko zanimivih pogledov. A pojdimo po vrsti.
Seminar smo pričeli s predstavitvijo rezultatov obsežne raziskave OECD-ja o poslovni etiki v srednji Evropi in centralni Aziji. V raziskavi so sodelovale vlade, razna gospodarska združenja in podjetja.
Pri odgovorih vlad oz. njenih organov, ki se ukvarjajo s preprečevanjem korupcije, je zanimivo, da se na načelni ravni vsi zavedajo problemov in pojavov, ki vodijo do korupcije, se z njimi aktivno soočajo, jih rešujejo, obstajajo obveznosti za poročanje o morebitnih pojavih korupcije in podkupovanja pri poslovanju s poslovnimi subjekti. A kljub temu je mogoče zaključiti, da je boj proti podkupovanju in korupciji še vedno neučinkovit, bodisi zaradi prevelikega števila organov, agencij, ki se s tem ukvarjajo v posamezni državi, bodisi zaradi pomanjkanja izvajanja in nadzora, nezaupanja in konflikta interesov.
Še bolj zanimivi so bili odgovori poslovnega okolja (poslovnih združenj ali podjetij), ki so kot najpomembnejša tveganja poslovne integritete navedli pravno negotovost in selektivno uporabo prava s strani organov pregona in sodstva, nezadosten razvoj in konkurenčno okolje ter tretje, slabo zaščito lastninskih pravic.
Kot eno od največjih tveganj za podjetja se pojavlja tveganje pri odnosih z davčnimi organi, zatem s politiki in predstavniki sodne veje oblasti, v primeru pridobivanja raznih dovoljenj in pri javnih naročilih. Po drugi strani pa so poslovna združenja največ tveganj opredelila pri odnosih s politiko, na področju pridobivanja raznih dovoljenj, poslovanju s podjetji v državni lasti in pri javnih naročilih.
In kakšne ukrepe najpogosteje uvajajo podjetja za preprečevanje zlorab, utaj, korupcije? To so predvsem kodeksi ravnanja, presojanje integritete poslovnih partnerjev, interna izobraževanja, zaupna telefonska številka za sporočanje nepravilnosti in posebni oddelki za etiko in skladnost poslovanja. Kot primer presojanja poslovnih partnerjev, so bili predstavljeni primeri iz telekomunikacijskega in energetskega sektorja.
Poslovna združenja so prav tako aktivna na področju spodbujanja etike in skladnosti poslovanja, med njimi velja omeniti United National Global Impact, ki preko nacionalnih mrež deluje v številnih državah, med drugim tudi v Sloveniji. Gre za globalno pobudo za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj gospodarskih subjektov.
Nadaljevanje programa je ponudilo številne primere dobre prakse iz javnega in zasebnega sektorja, pa tudi izkušnje pri načinih poročanja o koruptivnih primerih v podjetjih in pri promociji sistema skladnost v podjetjih.
Na tem področju so dejavne številne mednarodne organizacije, med njimi tudi OECD s svojimi priporočili o korporativnem upravljanju podjetij v državni lasti.
Zelo zanimivo je bilo predavanje namestnika vodje koordinacijskega centra za korporativno upravljanje podjetij v državni oz. javni lasti v Litvi (SoE – state-owned enterprises in MoE – municipality-owned enterprises). Center redno pripravlja poročila o poslovanju teh družb in med drugim skrbi za vzpostavljanje integritete.
Glavna načela za zagotavljanje integritete v podjetjih v državi lasti so razkritja in transparentnost, dobro korporativno upravljanje, jasna protikorupcijska pravila ter ukrepi interne kontroli in skladnosti. Načelo razkritja in transparentnosti velja tako za državna kot za javna podjetja in za njihovo spoštovanje so npr. sprejeli zakon o dobrodelnih dejanjih, ki jasno določa kaj je in kaj ni dovoljeno. Še posebno pozornost so namenili javnemu naročanju, ki poteka izključno preko e-portala, kjer morajo nosilci teh razpisov objavljati vso dokumentacijo, vezano na razpise, vključno z letnim načrtom javnih naročil.
Omeniti velja še zanimivo orodje za merjenje in vrednotenje prakse korporativnega upravljanja in skladnosti v državnih oz. javnih podjetjih, tj. t.i. indeks, ki vsebuje kar 18 kazalnikov uspešnosti (str. 9 – 18, Letno poročilo za 2015).
Več o litvanskem modelu je na voljo na tej povezavi.
Naslednji zanimivi primeri iz prakse pa so se nanašali na tveganja, interna pravila skladnosti v zasebnem sektorju. Predstavnik ameriške gospodarske zbornice v Ukrajini je tako povedal, da pri sprejemanju novih članov v zbornico presojajo tudi njihovo integriteto, vsi člani pa so zavezani spoštovati kodeks ravnanja in v njem opredeljene smernice, ki na prvo mesto postavljajo zavezanost članov k spoštovanju predpisov v državi in od njih pričakujejo, da se ne poslužujejo nedovoljenih praks (napeljevanje h kršenju predpisov, podkupovanje, nepoštene poslovne prakse, koruptivna dejanja in podobno). Takšna brezkompromisna drža in ničelna toleranca do korupcije sta (bili) edina logična koraka Ukrajine na poti stabilnosti, demokraciji, razvoju in tujim investicijam.
ISO standardi
Eno od orodij za podjetja je tudi nov standard ISO 37001, ki »določa zahteve in daje navodila za določanje, izvajanje, vzdrževanje, pregledovanje in izboljševanje sistema za boj proti podkupovanju«. Kot tak je obvezen standard, kar pomeni, da je njegovo izvajanje mogoče preverjati (revidirati) in se zanj certificirati, to pa lahko zagotavljajo le posebej za to usposobljeni ocenjevalci ali akreditirana podjetja, ki so pridobila posebna znanja s tega področja. Presojanje se izvaja v smislu »dejanj v dobri veri« in se ne more šteti kot zagotavljanje imunitete v primeru uradnega preiskovanja po nacionalni zakonodaji, velja pa, da bi tožilci ali sodniki lahko v teh postopkih preučili tovrstna revizijska poročila za ugotavljanje stanja v preiskovanem podjetju.
To pa ne velja za standard ISO 19600, ki določa sistem upravljanja za področje skladnosti, ki velja zgolj kot smernica in uporabo katerega ni mogoče presojati oz. se zanj certificirati.
Zato velja napotek, da se v podjetjih, tudi v Sloveniji, najprej celostno seznanijo s temi standardi in se njihovega uvajanja lotijo z izkušenimi strokovnjaki.
Poročanje o korupciji – primeri iz Paname, Kolumbije, province Ontario v Kanadi, Ukrajine
Naštete države vlagajo dodatne napore za preprečevanje korupcije in to z zelo konkretnimi dejanji. Tako sta Panama in Kolumbija uvedli t.i. mehanizem poročanja na najvišji ravni (angl. HLRM – high-level reporting mechanism), kjer so pod okriljem predsednika Kolumbije, kot najvišje avtoritete, vzpostavili sekretariat za transparentnost in v začetni, pilotski fazi izbrali področje z največ tveganji za korupcijo, in kjer je država največji investitor, tj. področje javnih naročil v gradbenem sektorju. Ta mehanizem se je vzpostavil kot alternativa dolgotrajnemu in dragemu pravnemu postopku reševanja sporov, kot pot sodelovanja med vlado, zasebnim sektorjem in družbo kot celoto, pri čemer pa je zaupanje in spoštovanje zaupnosti med vsemi vpletenimi ključnega pomena. V Panami pa so se za pilotni projekt odločili za področje zdravstvenega in socialnega varstva, saj njihova državna inštitucija upravlja z največjim javnim proračunom, bila pa je tarča kritik in obtožb zaradi koruptivnih dejanj. Da bi vzpostavili transparentnost pri delovanju in ustrezno korporativno upravljanje ter inštituciji povrnili ugled, so se odločili za omenjeni mehanizem.
V Kanadi in Ukrajini pa so se odločili za model varuha (angl. business ombudsman). Tako je v provinci Ontario v Kanadi mogoče preko tega neodvisnega organa prijaviti nepravilnosti pri delovanju organov provinc, lokalnih skupnosti, javnih šol in univerz, ipd. Med primeri prijav nepravilnosti in zlorab, ki so bili predstavljeni na seminarju, so bili npr. loterija v provinci Ontario s koncesijo za prirejanje iger na srečo, občinska služba za ocenjevanje vrednosti nepremičnin, ki so nato osnova za določanje višine davka na nepremičnine in pa javne službe za distribucijo električne energije. Vse primere je ombudsman obravnaval in rešil v korist potrošnikov – državljanov, o svojem delu pa redno obvešča javnost preko letnih poročil, posebnih poročil o preiskavah, ki so na voljo na tej povezavi.
Drug primer pa prihaja iz Ukrajine, kjer je bila korupcija izjemen problem za celotno državo in družbo, ogrožen je bil razvoj države, tuje investicije in nenazadnje tudi mednarodne bonitetne ocene. Zato je bil ustanovljen »Business Ombudsman Council«, ki ga finančno podpirajo številne države in EBRD in katerega glavni cilji so boj proti korupciji in ostalim nepoštenim praksam, izboljšanje investicijske privlačnosti Ukrajine in promoviranje kulture javnih storitev skozi prizmo poštenosti in odgovornosti. Za delovanje tega instituta so sprejeli ustrezno zakonodajo, ki predvideva, da lahko pravna ali fizična oseba ali posameznik podjetnik vloži prijavo proti vladnim agencijam, podjetjem v državni lasti ali podjetjem, ki so v pretežni lasti države in proti lokalnim, občinskim organom. Vsako prijavo pregledajo in ocenijo njeno upravičenost in nujnost, izvedejo analize in preiskave, na koncu pa oblikujejo neobvezna priporočila za bodoča ravnanja javnih, državnih organov. Poleg rednih letnih poročil objavljajo tudi posebna, sektorska ali sistemska poročila in priporočila. V letu 2016 so tako prejeli 868 prijav, od tega skoraj polovico vezanih na davčne zadeve, petino zaradi ukrepanj nadzornih inštitucij in desetino zaradi nejasnega zakonodajnega okvira. Dve tretjini prijav so vložila srednja in mala podjetja, ki bi jih sicer stroški pravnih, sodnih postopkov najbrž odvrnili od ukrepanja. Rešili so 542 primerov, kar pa najbolj navdušuje je podatek, da so državni organi upoštevali kar 87% vseh priporočil varuha.
Za zaključek
Ekspertni seminar je združil predstavnike številnih držav, ki se zelo razlikujejo po velikosti, stopnji doseženega razvoja, življenjskem standardu, kulturi, vrednotah, a vsem so skupna prizadevanja za boj proti prevaram in korupciji. Ta obstaja tako na relaciji zasebni – javni sektor, kot tudi na relaciji zasebni – zasebni sektor. Ravno pri slednjem je veliko udeležencev opozarjalo na največje probleme, največje pojave koroupcije, ki pa ostajajo očem skriti. Zato je toliko bolj pomembno sodelovanje države, mednarodnih organizacij in strokovnih inštitucij s področja etike in skladnosti poslovanja, da skupaj sooblikujejo ustrezen pravni okvir, da poskrbijo za uveljavljanje etike in integritete, za promocijo in izobraževanje.
Barbara Krajnc
Izobraževanje, raziskovanje in razvoj na področju korporativne skladnosti in etike ter skrb za razvoj poklica pooblaščenca za skladnost poslovanja.