Pravila igre glede sprejemanja in obravnave prijav nepravilnosti znotraj organizacij so bila doslej v širšem evropskem prostoru razdrobljena in raznolika. Z novo EU Direktivo o zaščiti žvižgačev pa se bodo v prihajajočih letih korenito spremenila in predvsem poenotila. Predlog takšne direktive je v mesecu aprilu letos izdala Evropska komisija. Spodbudili so ga nekateri nedavni škandali, kot so Diselgate, Luxleaks, panamski dokumenti, pri čemer je podpredsednik Komisije Timmermans poudaril glavni namen predloga direktive – zaščititi žvižgače – saj mnoge od teh neskladnosti ne bi bile odkrite, če posamezniki ne bi imeli poguma spregovoriti (Evropska komisija, 2018b).

Kaj pa bo direktiva konkretno narekovala? ”Vsa podjetja z več kot 50 zaposlenimi in z letnim prometom nad 10 milijonov evrov bodo morala vzpostaviti notranji postopek za obravnavo prijav žvižgačev. Z novimi pravili bodo zajete tudi vse državne in regionalne uprave in občine z več kot 10.000 prebivalci. Zaščitni mehanizmi bodo morali vključevati jasne kanale za prijavo /…/, tristopenjski sistem prijave /…/, obveznost povratnih informacij, preprečevanje povračilnih ukrepov in učinkovito zaščito. Predlog vsebuje zaščitne ukrepe za odvračanje od zlonamernih prijav in zlorab ter preprečevanje okrnitve ugleda. V primeru prijave žvižgača bo veljala domneva nedolžnosti, imeli pa bodo tudi pravico do učinkovitega pravnega sredstva, nepristranskega sojenja in obrambe” (Evropska komisija, 2018b). Posebnost direktive je tudi ta, da bo veljalo obrnjeno dokazno breme glede povračilnih ukrepov. Štelo se bo namreč, da je ukrepanje proti žvižgaču povračilo zaradi njegove prijave in torej nedopustno, nasprotna stran pa bo morala dokazati drugače. Iz povzetka o oceni pričakovanih učinkov direktive razberemo, da se bodo pravila vzpostavitve internih sistemov prijav nepravilnosti in zaščite žvižgačev osredotočala na naslednja področja: javna naročila, preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, varstvo konkurence, izogibanje davkom, varnost dobrin (‘product safety, food safety’), varnost transporta, varovanje okolja in živali, javno zdravje, zaščita potrošnikov, zasebnosti in osebnih podatkov ter informacijska varnost (Evropska komisija, 2018c). Med pozitivnimi učinki pa navajajo ugoden vpliv na ekonomijo, družbo in okolje. Pričakovano naj bi direktiva prispevala k razkrivanju prevar in korupcije ter s tem imela blagodejen vpliv na proračun EU, iz katerega se sedaj odlije med 179 in 256 milijardami evrov, na račun tovrstnih tveganj. Na področju javnih naročil pa naj bi na ravni EU letno prihranili med 5,8 in 9,6 milijardami evrov. Na splošno Evropska komisija pričakuje, da bo zaščita žvižgačev pripomogla k bolj pošteni konkurenci na enotnem trgu ter k znatnemu izboljšanju ekonomskega, delovnega ter družbenega okolja, s tem ko bo delovala spodbudno za dvig integritete in transparentnosti v javnem in zasebnem sektorju (prav tam).

Slovenska vlada predlagano direktivo podpira, zagovarja pa jasnost določb, ”saj se bo le na ta način preprečila različna obravnava istih dejstev v različnih državah članicah” (Državni svet RS, 2018). Izjemno pomembna je tudi pozicija Avstrije, ki je 1. julija prevzela polletno predsedovanje EU in se zavzela za lansiranje projekta EU Integrity Project –njegovo delovanje bo osnovano okoli aktivnosti štirih delovnih skupin, ena izmed katerih se bo ukvarjala izključno z zaščito žvižgačev (HATVP, 2018).

Kaj pa časovnost direktive? Kot zapisano, je direktiva trenutno še predlog. Dokončana naj bi bila do konca leta 2019, Evropska komisija pa državam članicam v 20. členu predloga nalaga dolžnost implementacije direktive, ki naj bo izvedena do 15. maja 2021 (Evropska komisija, 2018a). Vsi postopki nadaljnjega poročanja, statistik in ocenjevanja vpliva (s strani različnih organov EU) pa naj bi se zaključili do 15. maja 2027.

Evropski inštitut za skladnost in etiko poslovanja (EISEP) podpira takšne pobude ter tudi na svojih konferencah in ostalih dogodkih daje integriteti osrednje mesto. O tej in drugih temah bodo tudi na letošnji konferenci o skladnosti in etiki poslovanja govorili odlični strokovnjaki.

VIRI:

1. Državni svet RS. 2018. Mnenje k Predlogu stališča Republike Slovenije do Predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije.

2. Evropska komisija. 2018a. EU Whistleblower protection.

3. Evropska komisija. 2018b. Nova pravila za zaščito žvižgačev.

4. Evropska komisija. 2018c. Povzetek ocene učinka.

Tilen Obradović