UTRINKI IZ SKLADNIH ZAJTRKOV
Skladni zajtrk z ICA v Zagrebu in Ljubljani, 11. in 12. februar 2020
V Zagrebu in Ljubljani smo na enem mestu zopet združili skupnost strokovnjakov za skladnost iz območja Slovenije, Hrvaške in Srbije, ki stremijo k višjim profesionalnim dosežkom, z namenom bolj podrobne predstavitve mednarodno priznanih, strokovnih kvalifikacij s področja skladnosti poslovanja in preprečevanja finančnega kriminala, ki nam jih je predstavil Andrew Clark, MA, iz International Compliance Association (ICA). Več si preberite tukaj.
Prednovoletni Skladni zajtrk: Kako delamo skladost
Še zadnji dogodek v letu 2019, Skladni zajtrk, je potekal v četrtek, 19. decembra, v Kavarni Slamič, na Kersnikovi ulici v Ljubljani. V prednovoletnem vzdušju so se nam pridružili kolegi, ki so predstavili program skladnosti v njihovih podjetjih: mag. Mojca Logar, vodja področja Pravo/Compliance, LIDL Slovenija, d.o.o. k.d., mag. Andrej Šercer, Direktor službe za upravljanje tveganj in skladnost, Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, d.v.z. in Rok Praprotnik, AICA, direktor Skladnosti in integritete, NLB d.d. Več o njih, si lahko preberete tukaj. Ob koncu smo razpravljali o smelih načrtih za leto 2020 in pogledali splošno stanje praks na področju skladnosti poslovanja, na osnovi poskusne raziskave.
Več fotografij si oglejte v fotogaleriji.
Skladna zajtrka z ICA v Zagrebu in Ljubljani, 6. in 7. marec 2019
Prezentacije, ki jih je naš gost Andrew Clarke uporabil na dogodku so na voljo tukaj: ICA Hot Topic AML Feb19.Slovenia in Slovenia March 19 ICA Briefing Event slides. Spodaj si oglejte tudi kratek video in fotografije iz Zagreba in Ljubljane.
Zagreb, 6. marec 2019
Ljubljana, 7. marec 2019
Skladni zajtrk, maj 2018: O kazenski in prekrškovni odgovornosti pravnih oseb
Skladni zajtrk, marec 2018: Z ICA in ICT o globalni ICA skupnosti in izobraževanju za ICA Advanced Certificate in Business Compliance
V Zagrebu in Ljubljani sta se odvila dva dogodka, ki sta bila namenjena podrobni predstavitvi programov certificiranja, ki od leta 2018 na voljo v Sloveniji. Tom Perry iz ICA in Jonathan Bowdler iz organizacije ICT sta predstavila tudi prednosti članstva v globalni ICA compliance skupnosti. Jonathan Bowdler, ki ima 17-letno kariero na področju skladnosti poslovanja, je z nami delil tudi svoj pogled na “kulturo skladnosti” in kakšna je vloga strokovnjakov za skladnost v njej. Ponosni smo, da smo lokalno skupnost strokovnjakov za skladnost povezali s tema uglednima in izkušenima mednarodnima organizacijama.
Decembrski Skladni zajtrk: Ton z vrha
Naša tokratna gostja je bila ga. Jenny Schmigale, vodja skladnosti pri operaterju ladij Scandlines. Poleg upravljanja s skladnostjo je odgovorna tudi za upravljanje s tveganji v podjetju in za usklajevanje področja notranje revizije.
V družbi kolegov upravljavcev s tveganji in notranjih revizorjev smo z gostjo razpravljali o pomenu tona z vrha in kako lahko upravi pomagamo k njegovemu zagotavljanju tako na preventivni ravni, kot tudi ob konkretnih dogodkih. (14.12.2017)
Skladni zajtrk, november 2017: #skladnizajtrk z novinarji
Tokrat smo medse povabili novinarje.
• Na kaj mora biti skladnost poslovanja, ko gradi sistem zaščite pred tveganji, pozorna, v zvezi s splošno javnostjo? Ali dovolj dobro razumemo vlogo in učinke družbenih omrežij?
• Kako novinarji razmišljajo, kaj jih najbolj zanima in kaj pričakujejo v primeru odkritih kršitev?
• Ali jih zanimajo tudi dobre zgodbe in kako jih komunicirati?
• Ali se v našem okolju lahko zanesemo na objektivno in verodostojno poročanje?
• Kakšen vtis nam puščajo znane zgodbe z naslovnic? Kako lahko stroka skladnosti prispeva h gradnji zaupanja?
O tem in še čem smo ob kavi in rogljičkih govorili z Anžetom Voh Bošticem, preiskovalnim novinarjem ter ustanoviteljem in odgovornim urednikom Pod črto. (26.11.2017)
Skladni zajtrk, maj 2017: Compliance 2.0
Tokrat je bila tema Skladnega zajtrka “Compliance 2.0” , kar je izraz, ki naj bi pomenil novo stopnjo v razvoju poklica in stroke skladnosti. V ospredje smo postavili trende za poklic skladnosti ter razvoj in spreminjanje dobrih praks skladnosti in etike poslovanja.
Z nami je bila gostja Annie Wartanian Reisinger, ki je diplomirala iz prava na Georgetown Law School v Washingtonu, D. C. Zadnje desetletje se ukvarja s pravno prakso v Washingtonu ter v mednarodnem okolju. Specializirana je za področje protikorupcijske zakonodaje, nadzora izvoza, preiskav in skladnosti, deluje tako v odvetniških hišah kot tudi odvetnica za družbe iz skupine Fortune 50. (19.06.2017)
Skladni zajtrk, marec 2017: EISEP gostil #skladnizajtrk z regulatorji
V EISEP si prizadevamo ustvarjati priložnosti za dialog z različnimi deležniki, tudi z regulatorji, da lahko bolje razumemo njihova pričakovanja glede vloge strokovnjakov za skladnost in etiko poslovanja. Hkrati imamo tako sami priložnost predstaviti svoje delo in izzive s katerimi se srečujemo. Na tokratni Skladni zajtrk smo zato povabili regulatorje z različnih področij, kot je nadzor zavarovalništva, bančništva, trga vrednostnih papirjev ter tudi varstva osebnih podatkov, tržne in delovne inšpekcije itd.
Vabilu so se prijazno odzvali dr. Mojca Piškurić iz Agencije za zavarovalni nadzor, mag. Andrej Tomšič, namestnik informacijske pooblaščenke in Tomaž Rotovnik iz Banke Slovenije, prisotni pa sta bili tudi predstavnici ATVP.
Poudarki razprave, ki jo je vodila Andrijana Bergant, so bili, da naj banke v svojih poročilih o upravljanju tveganj še bolj poudarijo svoja prizadevanja na področju skladnosti in etike, da si je treba še naprej (diplomatsko) prizadevati za neodvisnost funkcije, da bo na področju zavarovalništva pozornost regulatorja usmerjena v “market conduct”, ter da si Urad IP želi veliko sodelovanja s pooblaščenci, ki bodo pristojni za področje varstva osebnih podatkov po prihajajoči regulativi. (24.03.2017)
Skladni zajtrk, december 2016: Kako bomo strokovnjaki za skladnost in notranjo revizijo skupaj izboljševali svoja okolja v letu 2017?
Zadnji Skladni zajtrk v letu 2016 je povezovala Mateja Geržina, direktorica za kadrovske zadeve in skladnost iz holdinške družbe Triglav INT. V družbi Tatjane Habjan, izkušene revizorke in Matjaža Hafnerja, strokovnjaka za skladnost, je vodila razpravo o različnih vidikih sodelovanja med obema funkcijama. Izluščili smo cilje, ki jih pri tem sodelovanju zasledujemo, si med seboj delili različne poglede in izkušnje ter debatirali o ločnicah in o stičnih točkah med funkcijama. Ob koncu pa smo oblikovali 5 zaključkov glede priložnosti še boljšega sodelovanja med funkcijama skladnosti in notranje revizije v letu 2017, upoštevaje trende ter aktualne in spreminjajoče se izzive okolja v katerem poslujemo.
Skladni zajtrk, marec 2016: Stične točke upravljanja s tveganji in skladnosti
Funkcija skladnosti poslovanja in vpeljan sistem celovitega upravljanja s tveganji sta nepogrešljiva sestavna dela uspešnega sistema korporativnega upravljanja. Zato smo tokrat, v soorganizaciji z Združenjem SI.RISK, govorili o tem:
- kako sta funkciji umeščeni v organizacijsko strukturo podjetja,
- kje so ključne stične točke med funkcijama in kje razlike,
- kaj je največja prednost sodelovanja in na
- kakšen način je sodelovanje vpeljano v praksi,
- kakšen naj bo profil oz. kompetence strokovnjaka za skladnost oz. risk managerja – ali se kompetence razlikujejo, če gre za finančno ali nefinančno institucijo.
Udeleženci večinoma prihajajo iz finančnega sektorja, energetike, telekomunikacij in zavarovalništva; Skladni zajtrk, 10.03.2016
Utrinki iz Skladnega zajtrka, december 2015
V prijetnem jutranjem vzdušju smo debatirali o aktualnem primeru Volkswagen. EISEP-ov gost, Boštjan Okorn, je pojasnil, v čem je bistvo goljufije, ki si jo je privoščila imenovana korporacija. Srž problema je v tem, da na področju onesnaževanja avtomobilskih izpuhov v Evropi nimamo ustrezne zakonodaje, še manj pa nadzora. Tudi zato je prevaro odkril šele ameriški regulator.
Udeleženci so se strinjali, da je korporacija izkoristila t.i. sivo polje, žal ne na način, da bi delovala pošteno (“tudi če nihče ne gleda”), ampak z zavajanjem. Celotna avtomobilska industrija ima priložnost za razmislek, kako bodo v bodoče ravnali v primeru sivih polj, čeravno se nekateri veliki konkurenti trenutno ukvarjajo le z medsebojnim obtoževanjem in teorijami zarote. Afera VW je verjetno le vrh ledene gore (ali dobe, kot se je simpatično zmotil eden od udeležencev)? Večinsko mnenje je bilo, da , vsaj v Evropi, hujših posledic korporacija VW ne bo utrpela, saj bodo potrošniki prevaro pozabili in še naprej zaupali tej znamki vozil. Andrijana Bergant pa je z udeleženci delila, kaj v zvezi s konkretnim primerom jo je kot strokovnjakinjo za skladnost in etiko posebej navdihnilo ter svojih sedem novoletnih zaobljub. Od slednjih izpostavljamo dve najbolj zanimivi: potrebna je večja prisotnost na terenu, med sodelavci in srednjim managementom, in še, da je potrebno biti pripravljen sprejeti vse posledice svojih ukrepov, še posebej nepriljubljenih. (04.12.2015)
Utrinki iz Skladnega zajtrka, maj 2015
Ob jutranji kavi in rogljičku smo debatirali o položaju funkcije skladnosti v razmerju do organov vodenja. Kako njeno vlogo v podjetjih razumejo člani organov vodenja in kaj drug od drugega pričakujemo?
Tokrat smo torej v goste povabili predsednike uprav, ki so tisti deležniki, s katerimi skrbniki za skladnost enostavno moramo dobro in učinkovito sodelovati. Uvodničarjema, g. Krunu Abramoviču in ge. Katji Jelerčič, smo zastavili vprašanja, kot so: kakšno je v podjetjih razumevanje funkcije skladnosti poslovanja, kakšne so razlike in povezave med pojmoma skladnost in etičnost, kaj člani poslovodstva pričakujejo od strokovnjakov za skladnost itd.
G. Abramović je iskreno poudaril, da je njegov prvi in najpomembnejši cilj dobičkonosno poslovanje, ter da pogreša več možnosti za fleksibilno nagrajevanje ali discipliniranje zaposlenih v primeru neskladnih ravnanj. Ga. Jelerčič pa je odkrito spregovorila o prizadevanjih naše edine vzajemne zdravstvene zavarovalnice za nadaljevanje izgradnje, sicer zdrave, korporativne kulture, in za izboljšanje ugleda, ki so ga močno prizadele neskladne prakse bivšega vodstva zavarovalnice. Govorili smo tudi o tem, kako preprečiti oz. upravljati neizogiben konflikt interesov v situacijah, ko uprava ni povsem zavezana k skladnemu in/ali etičnemu ravnanju. Dobra praksa je, da ima skrbnik za skladnost poslovanja vselej neposredno poročevalsko linijo do nadzornega sveta. Po drugi strani pa so bili udeleženci tudi mnenja, da taka praksa ni vselej najboljša, ter da mora v določenih primerih vendarle uprava biti prva in edina, s katero skrbnik za skladnost komunicira in sodeluje, četudi se v določenih situacijah ne strinjata. (01.06.2015)
Utrinki iz Skladnega zajtrka, marec 2015
Na srečanju z naslovom “Kako o svojem delu poroča pooblaščenec za skladnost?” sta gosta Gregor Strehovec iz SKB banke d.d. Ljubljana in Rok Praprotnik iz NLB d.d. predstavila svoje izkušnje pri poročanju o svojem delu. Gregor je s poročanjem pričel v času, ko je bilo zavedanje o skladnosti poslovanja še dokaj skromno, tako da se je oprl predvsem na izkušnje kolegov iz tuje matične družbe. Kmalu pa je ugotovil, da mu sistem poročanja pravzaprav omogoča, da po svojem občutku oblikuje vsebino, da sam sebi postavi cilje in skozi poročila na nek način predstavi svoje delo, zato si je prizadeval in tudi uspel, da ima glede vseh aspektov poročanja visoko stopnjo avtonomije in mu organi vodenja in nadzora pri tem tudi zaupajo. Rok pa je s poročanjem v svoji organizaciji pričel v času, ko je stopnja zavedanja o prednostih in pomembnosti učinkovite politike skladnosti poslovanja že na precej višji ravni. Kljub temu je opazil, da organe vodenja in nadzora tradicionalno še vedno najbolj zanima stanje glede zlorab, prevar in drugih dogodkov, ki so se že zgodili. Sam pa je začel – tudi skozi svoja poročila – opozarjati tudi na preventivo in prihodnost.
Udeleženci so se strinjali, da skozi poročila pooblaščenci za skladnost poslovanja lahko pomembno prispevajo k ocenjevanju učinkovitosti skladnosti poslovanja, pa tudi k razumevanju vloge te funkcije znotraj podjetja. Na ta način poročanje obravnavajo tudi smernice za sisteme upravljanja skladnosti poslovanja, ISO 19600: 2014. Brez poročanja namreč sploh ne moremo govoriti o trajnostnih skladnosti in etiki poslovanja. Seveda pa se pri tem pojavljajo tudi izzivi, npr. “samocenzura”, poročanje o (ne)zadostnosti resursov itd., ki so sicer v tej stroki popolnoma rešljivi, res pa je, da – na žalost ali na srečo – večinoma le na dolgi rok. (26.03.2015)
Utrinki iz Skladnega zajtrka, dec. 2014
Dne 18. 12. 2014 je EISEP v Ljubljani organiziral prvo strokovno srečanje, Skladni zajtrk, katerega tema je bila “Ali obvladovanje nasprotij interesov jemlje poslu vse osebne stike in vso zabavo?”
Seveda je odgovor na tako absolutno vprašanje NE. Na prvem skladnem zajtrku smo s 360 stopinjskim pristopom debatirali, kateri pa vendarle so izzivi pri obvladovanju nasprotij interesov v zvezi s tako človeškim, vsakdanjim in tradicionalnim sestavnim elementom poslovnih odnosov – obdarovanju in gostoljubju. Ali naj podjetje postavlja absolutne meje glede nedopustnih daril, ali naj se zanaša (le) na presojo in samo-kontrolo zaposlenih? Kakšne so vmesne poti in nianse, kakšne so naše izkušnje, pogledi in pričakovanja glede urejanja tega področja v organizaciji, kot tudi na sploh do funkcije skladnosti poslovanja ter kako naj ta funkcija izkazuje svojo učinkovitost?
V prijetnem in manj formalnem duhu smo o tem vodili eno in pol urno razpravo, ki so jo s svojim uvodnim vložkom začele in začinjale štiri dame:
– Cvetka Selšek, predsednica upravnega odbora SKB
– Ksenija Butenko Černe, članica uprave Leka, pristojna za funkcijo skladnosti poslovanja
– Barbara Rudmann, članica odbora direktorjev Johnson & Johnson JV Evropa in vodja skladnosti poslovanja za področje zdravstvene dejavnosti in
– Tjaša Kolenc Filipčič, predsednica sekcije mladih managerjev pri Združenju Manager.
Pogovor je moderirala Andrijana Bergant.
Cvetka Selšek je poudarila, da je tako kot pri drugih stvareh, tudi pri poslovnih darilih potrebno uporabljati zdravo pamet. Ksenija Butenko Černe je izpostavila, da je pomembno in učinkovito, da sta nabavna in prodajna funkcija v podjetju strogo ločeni. Barbara Rudmann je predstavila zanimivo prakso, in sicer, da podjetje sploh ne obdaruje svojih poslovnih partnerjev, kljub tej omejitvi pa vseeno skuša motivirati svoje prodajno osebje. Tjaša Kolenc Filipčič pa je izpostavila marketinški vidik tovrstnega ravnanja, in sicer, da je možno poslovno in širše družbeno okolje tudi zgolj z dobro zgodbo prepričati, da je tak način boljši za vse. (19.12.2014)
SL 
EN