Levji delež prilagajanja je na kadrovskih službah, pa tudi na službah za skladnost poslovanja. Zlasti bo potrebno pregledati in urediti podatke o plačah in opredeliti – kjer še niso – plačni razponi po sistemizaciji delovnih mest. Zahtevano bo tudi poročanje o plačnih vrzelih, zato se podjetja in druge organizacije – posebej večje – morajo pripraviti na izvajanje tega poročanja. Še bolj pomembno – v kolikor vam preliminarna analiza vrzeli pokaže odstopanje v plačah med spoloma za več kot 5%, raziščite že sedaj katere okoliščine to povzročajo ter kako lahko vrzel odpravite.
V Sloveniji je za prenos direktive odgovorno Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve, ki koordinira in izvaja projekt PAY DAY – Podpora pri izvajanju Direktive EU o preglednosti plačil skupaj s partnerji projekta, Ekonomsko fakulteto Univerze v Ljubljani, Listino raznolikosti Slovenije ter podjetjem Revelo, informacijske tehnologije d. o. o.
Slovenija uradnega prenosa še ni uspela dokončati natanko do predvidenega evropskega roka (7. junij 2026), osnutek zakona pa naj bi bil že pripravljen in se usklajuje s socialnimi partnerji (besedilo osnutka še ni objavljeno).
Preberite več o vsebini in zahtevah direktive na tej povezavi:
https://commission.europa.eu/news-and-media/news/new-eu-rules-pay-transparency-explained-2026-06-05_en
Besedilo Direktive v slovenskem jeziku:
https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32023L0970
PREGLED AKTUALNE REGULATIVE
🇪🇺
- Direktiva o preglednosti plač (Pay Transparency Directive)
- Status: Rok za prenos v nacionalno zakonodajo držav članic se je iztekel junija 2026. Slovenija z uradnim sprejemom zakona trenutno zamuja, saj je predlog še v usklajevanju.
- Kaj prinaša: Gre za enega največjih operativnih izzivov za HR in oddelke za skladnost. Podjetja z več kot 100 zaposlenimi bodo morala redno poročati o razlikah v plačilu med spoloma (Gender Pay Gap). Zaposleni dobivajo pravico do informacij o merilih za določanje višine plač, v primeru sporov pa se uvaja obrnjeno dokazno breme (delodajalec mora dokazati, da ni diskriminiral).
- Fokus za člane: Pooblaščenci za skladnost morajo nemudoma revidirati plačne strukture in kadrovske pravilnike ter uvesti objektivne, spolno nevtralne sisteme ocenjevanja delovnih mest, da preprečijo visoke globe in izgubo ugleda.
- Direktiva o opolnomočenju potrošnikov za zeleni prehod (ECGT)
- Status: Stopa v polno veljavo. Države članice EU so morale direktivo prenesti v svoj pravni red do 27. marca 2026. Za prenos v Sloveniji skrbi Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ). Ker Slovenija (skupaj z več kot 19 drugimi državami) z uradnim prenosom zamuja, je Evropska komisija maja 2026 Sloveniji že izdala uradni opomin zaradi nenotifikacije predpisov.
- Kaj prinaša: Direktiva ostro omejuje zavajajoče okoljske trditve (t.i. greenwashing). Podjetja v EU ne smejo več uporabljati splošnih izrazov, kot so “okolju prijazno”, “zeleno” ali “biorazgradljivo”, če teh trditev ne morejo dokazati z dokazano izjemnim okoljskim profilom ali priznanimi javnimi certifikati.
- Fokus za člane: Oddelki za skladnost morajo vzpostaviti strog predhodni nadzor nad marketinškimi in produktnimi sporočili, saj bo vsaka neskladnost tretirana kot nepoštena in kazniva poslovna praksa.
- Omnibus spremembe trajnostnega poročanja in skrbnega pregleda – Prinaša obsežen paket poenostavitev, ki drastično krčijo administrativna bremena podjetij
- Status: Direktiva EU 2026/470 je bila sprejeta 24. 2. 2026 in velja od 16. 3. 2026.
- Za dele, ki spreminjajo CSRD (poročanje o trajnosti): Države članice morajo spremembe uveljaviti do 19. marca 2027.
- Za dele, ki spreminjajo CSDDD (skrbni pregled v dobavnih verigah): Rok za prenos je podaljšan do 26. julija 2028, podjetja pa bodo morala nova, ublažena pravila začeti izvajati šele julija 2029.
- Kaj prinaša: Gre za del širšega paketa poenostavitev CSRD/CSDDD obveznosti, ki ga je Evropska komisija uvedla z namenom zmanjšanja administrativnih bremen za podjetja, ne da bi pri tem ogrozila same cilje zelenega prehoda. Spremembe optimizirajo časovnice in obseg zahtevanih podatkov. Krčijo tudi krog zavezancev.
- Fokus za člane: Izjemno relevantno za ESG poročanje, upravljanje dobaviteljskih verig in posodobitev obstoječih compliance načrtov. Podjetja morajo prilagoditi svoje matrike materialnosti in preveriti, katere olajšave lahko uveljavljajo v svojih poročevalskih ciklih.
Besedilo celotne omnibus Direktive v Slovenskem jeziku:
https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=OJ:L_202600470
🇸🇮
- Zdravstvena in socialna reforma: Resolucija ReNPZV26–35
- Status: Sprejeta Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2026–2035, ki spreminja strateške usmeritve države.
https://www.gov.si/novice/2026-02-11-sprejeta-resolucija-o-nacionalnem-planu-zdravstvenega-varstva-v-sloveniji-20262036/
- Kaj prinaša: Gre za strateški dokument, ki napoveduje verjetne obsežne zakonodajne spremembe na področju obveznega zdravstvenega zavarovanja, bolniških odsotnosti in financiranja socialne varnosti v prihodnosti.
- Fokus za člane: Podjetja, predvsem tista v zdravstvenem, farmacevtskem in finančnem sektorju, morajo prilagoditi svoje dolgoročne ocene regulatornih tveganj in stroškov dela.
- Davčne in proračunske usmeritve za drugo polovico leta 2026
- Status: V obravnavi so proračunski dokumenti in napovedane davčne prilagoditve.
- Kaj prinaša: Poudarek države je na optimizaciji javnih financ, pospešeni digitalizaciji procesov (e-arhiviranje na državni ravni) ter uvajanju ciljnih davčnih olajšav za podjetja, ki investirajo v zeleni prehod in digitalizacijo.
- Fokus za člane: Spremljanje pogojev za pridobitev olajšav, da se zagotovi polna skladnost ob morebitnem uveljavljanju davčnih spodbud.
Andrijana Bergant, President of EICE
