Če danes spletni iskalnik vprašate, koliko predpisov velja v Sloveniji, dobite odgovor, da se številka giblje okrog neverjetnih 30.000. Zato se odgovor na vprašanje v naslovu tega zapisa ponuja kar sam.  

Smo preregulirana država in v tem labirintu se težko znajdemo vsi, državljani, podjetja, pa tudi javni uslužbenci. Zato je stalno ponavljajoča se zahteva gospodarstva po “predvidljivem poslovnem okolju”, ki vključuje tudi ali predvsem regulatorni okvir, le beseda na papirju. Namesto poenostavitev in iskanja smiselnih rešitev se vedno raje zatečemo k novemu predpisu oziroma ga kar zahtevamo od države. Po eni strani bi si želeli manj države, a brez nje očitno ne gre. 

Tako sem v enem od zapisov na spletni strani Slovenskega tehnološkega foruma govorila o hitrih zmagah in enostavnih rešitvah, za katere pa se zdi, kakor da jih nočemo. Ko še tako dobro rešitev uspemo zapisati v predpis, pa se zatakne pri izvedbi. Saj vemo, še posebej strokovnjaki za skladnost poslovanja, da je bistvo v podrobnostih, v primeru zakonskih predpisov pa določbe v tistih poglavjih proti koncu, ki govorijo o prehodnih in kazenskih določbah. In ko nas pričnejo v organizaciji spraševati, kako pa naj to izpeljemo. 

Konkretnega primera, ki se nanaša na spremembe zakonodaje s področja zaposlovanja tujcev, tu ne bom ponavljala, vabim kar k branju zapisa. Kar res žalosti je, da bomo sicer dobro rešitev iz zakonodaje v praksi lahko uporabili šele več kot leto in pol kasneje po uveljavitvi, vse zaradi administrativnih ovir v obliki pasivnosti državnih organov, ki bi morali opraviti svoje naloge, pa jih niso.  

No, tudi EU nam ni ravno za zgled. V zadnjem letu dni se je Evropska komisija lotila regulatornih poenostavitev s sprejemanjem t.i. omnibus predpisov. Eden zadnjih svežnjev se nanaša na področje digitalizacije in umetne inteligence, ki naj bi odpravil ovir, prinesel poenostavitve. Ko pa se človek bolj poglobi v način in vsebino takšnih predlogov, je edino logično vprašanje: poenostavitve ali še večja pravna zmeda. Vabim k branju zapisa na to temo. 

In kako naj se v tem labirintu znajde stroka s področja skladnosti? Vsak dan težje. Po drugi strani pa je naloga in priložnost te iste stroke, da s svojim znanjem in izkušnjami iz prakse izpostavlja primere, ki otežujejo delo in predlaga izboljšave. Da je zvesta sebi, profesionalnim standardom in poslanstvu, ki ga stroka skladnosti poslovanja nosi.  

Naj zaključim še z navedbo iz lanskoletnega poročila UMAR-ja o razvoju Slovenije: 

»V primerjavi z vodilnimi inovatorkami bi bilo v Sloveniji nujno povečati zlasti zaupanje v vladavino prava ter izboljšati stabilnost 

in predvidljivost politik in zakonodajnih sprememb.”. (UMAR Poročilo o razvoju 2025, str. 157). 

Barbara Kranjc, direktorica Slovenskega  tehnološkega foruma, neodvisna svetovalka za strateško komuniciranje in področje skladnosti poslovanja, članica Odbora strokovnjakov EISEP 

Ljubljana, 20. Marec 2026