Postopek znan pod izrazom ‘Fit and Proper’, pogosto razumemo kot formalni  proces, zlasti v reguliranem sektorju. V resnici pa gre za eno najpomembnejših orodij upravljanja tveganj v podjetju ali drugi organizaciji – katerekoli dejavnosti.

Obenem ocenjevanje primernosti ključnih funkcij predstavlja enega večjih izzivov na področju korporativnega upravljanja. Pri tem se namreč prepletajo vprašanja individualne in organizacijske integritete, osebnostne primernosti in ugleda, vprašanja razmejitev med osebno in profesionalno sfero, zakonitost obdelave osebnih podatkov ter končno – vprašanja o odgovorni izbiri  posameznikov za ključne funkcije z visoko stopnjo vpliva na samo organizacijo, kot tudi na širše gospodarske, finančne in družbene sisteme. 

Vedenjska znanost govori o tem, da potencialno tveganje ravnanja ne izhaja zgolj iz pomanjkanja kompetenc, zgodovine ravnanja ali iz dosedanjih sledi o ugledu določene osebe, temveč iz same človeške narave in odziva na povišan položaj moči. Ljudje redko zavestno sprejemamo slabe ali škodljive odločitve, lahko pa se znajdemo v stanju etične slepote – pod vplivom okoliščin, pritiska ciljev in pričakovanj ter skupinske dinamike.

Na položaju moči je lahko prisoten tudi fenomen ‘moralne licence’, ko si odločevalec še posebej ob doseženih dobrih rezultatih dovoli malo popuščanja – kot bonus ali odpustek, ki si ga je z dobrim delom prislužil. Sčasoma se lahko zgodi, da takšna oseba ne zazna več etične dimenzije lastnih ravnanj oziroma sama sebe ne obsoja za morebitno neetično ravnanje, le-tega racionalizira ter podleže predsodku o lastni nezmotljivosti in superiornosti nad pravili, katera sicer veljajo za druge (manj zaslužne).

V kontekstu postopka Fit & Proper, ki je osredotočen na presojo profesionalnih referenc, izkušenj, formalno skladnost in ugled, je glede na prej povedano eno od ključnih vprašanj: kako oceniti, kakšen bo posameznik postal, ko bo pridobil položaj moči in preskočil višje na lestvici vpliva?

Mnoge raziskave kažejo, da položaj moč in vpliva ter s tem tudi višjega statusa, spreminja vedenje. Zlasti pri osebah, ki se že sicer uvrščajo nižje na lestvici empatije in usmerjenosti v skupnost, povečuje nagnjenost k etični slepoti za doseganje ciljev (in osebnih koristi), zvišuje toleranco do tveganj ter lahko ustvarja tudi občutek upravičenosti, t.i. ‘moralne licence’.

Ker moč in vpliv na ključnih funkcijah, ne delujeta na vse enako, je razumevanje motivov (osebnega in profesionalnega poslanstva), vrednot ter odnosa do odgovornosti, ključno pri presoji osebne primernosti. Pozicija moči namreč potencira že obstoječe osebnostne lastnosti in motive.

Na Simpoziju strokovnjakov za skladnost 2026 se bomo pogovarjali o zahtevah in merilih v  postopkih ocenjevanja primernosti in ustreznosti ključnih funkcij, obravnavali vidik regulatorja in zavezancev ter naslovili s tem povezana praktična vprašanja – izzive in priložnosti.

Z nami bosta to temo predstavljala  Frane Mazovec, LL.M., pomočnik direktorja Agencije za zavarovalni nadzor in Jan Lakner, Višji strokovnjak za regulativo in skladnost poslovanja, NLB d.d.

Preberite več o programu Simpozija in predavateljih na spodnji povezavi!