Z vami že več kot 10 let, predani skladnosti in integriteti!

Linkedin Twitter Envelope
Portal

Nova EU Direktiva o boju proti korupciji, glavna dejstva in zahteve – ključen premik v podpori programom skladnosti v podjetjih

 

Nova EU Direktiva o boju proti korupciji, glavna dejstva in zahteve – ključen premik v podpori programom skladnosti v podjetjih

Datum sprejema: 29. april 2026

Datum objave v Uradnem listu EU: 11. maj 2026

Datum uveljavitve: dvajseti dan po objavi – 31. maj 2026

Rok za prenos v pravni red držav članic: 1. junij 2028

* Odložene obveznosti, do 1. junija, 2029:

– 5. odstavek, člena 20: ocena sektorjev in poklicev z največjim tveganjem korupcije ter priprava posebnih ukrepov;

– člen 21: nacionalna strategija za preprečevanje korupcije in boj proti njej.

Direktiva (EU) 2026/1021 https://eur-lex.europa.eu/eli/dir/2026/1021/oj/eng predstavlja prvi celovit evropski okvir za preprečevanje korupcije in boj proti njej. Osrednja vsebina direktive temeljni na dveh stebrih in sicer: prvi – harmonizacija opredelitve korupcijskih kaznivih dejanj, minimalnih standardov sankcioniranja ter drugi – okrepitev preventivnih mehanizmov v državah članicah. Direktiva uvaja zahteve glede upravljanja korupcijskih tveganj na nacionalni ravni, zahteva krepitev institucionalnih zmogljivosti za preprečevanje in pregon korupcije ter spodbuja razvoj celovitih sistemov integritete in transparentnosti. 

Najpomembnejši signal nadaljnjemu razvoju programov skladnosti in krepitvi funkcije skladnosti prihaja preko zahtev direktive o tem, da naj države članice spodbujajo podjetja k oblikovanju in izvajanju trdnih in učinkovitih mehanizmov za zagotavljanje skladnosti. Glede tega se bo od organizacij pričakovalo, da bodo morale izkazati dejanske, učinkovite in ustrezno ocenjene programe notranjih kontrol, etike in skladnosti, posebej glede preprečevanja korupcije in obvladovanja tveganj s tega področja. To bo namreč lahko v posameznih primerih predstavljajo olajševalno okoliščino pri sankcioniranju pravnih oseb, pri čemer se navidezni programi skladnosti ne bodo upoštevali.**

** »(29)Države članice bi morale zagotoviti, da lahko sodnik ali sodišče ob izrekanju kazni storilcem upošteva olajševalne okoliščine iz te direktive, kot se izvaja z nacionalnim pravom. Ob upoštevanju sodne diskrecije bi morale take okoliščine zajemati primere, v katerih storilci kaznivih dejanj zagotovijo informacije ali kako drugače sodelujejo z organi. Podobno bi moralo biti mogoče, da se v primerih, ko pravne osebe izvajajo dejanske, učinkovite in ustrezno ocenjene programe notranje kontrole, programe ozaveščanja o etiki in programe skladnosti, taki ukrepi štejejo za olajševalne okoliščine pri sankcioniranju takih pravnih oseb. O nižjih sankcijah bi bilo treba razmisliti tudi, kadar pravna oseba pri odkritju kaznivega dejanja hitro razkrije informacije in sprejme popravne ukrepe. V vsakem primeru sodnik ali sodišče ohrani prosto presojo, da odloči o dejanski višini sankcije zaradi posebnih olajševalnih okoliščin, ob upoštevanju posebnih okoliščin vsakega posameznega primera, po potrebi vključno z dejstvom, da ima pravna oseba programe skladnosti zgolj navidezno.«

S tem ogrodje zahtev nove EU Direktive o boju proti korupciji prinaša zelo podobne mehanizme spodbujanja posameznikov in organizacij k sodelovanju v postopkih pregona, samoiniciativnega izločanja slabih praks ter utrjevanja učinkovitega internega sistema skladnosti in etike pri poslovanju, kot jih je že pred mnogo desetletji uvedla ZDA – preko zveznih smernic o kaznovanju organizacij (Federal Sentencing Guidelines for Organizations). Nekaj podobnega je pred samo nekaj leti v svoj sistem sankcioniranja podjetij v svoj pravni red vpeljala tudi Nemčija, sedaj pa celotna EU – skoraj 60 let kasneje od ZDA!

V nadaljevanju preberite o ozadju in razlogih za sprejem direktive, temeljna načela in osrednje obveznosti iz direktive, kako so opredeljena enotna kazniva dejanja s področja korupcije in kakšne sankcije zahteva direktiva. Povzemamo tudi kakšni so pričakovani učinki na podjetja, po prenosu direktive v pravni red drže. 

  1. Razlogi za direktivo o boju proti korupciji v EU

Evropska komisija prepoznava, da korupcija ostaja velik problem na ravni Unije*. To pa ogroža stabilnost in varnost družb, saj med drugim omogoča organizirani kriminal in druga huda kazniva dejanja. Korupcija spodkopava demokratične institucije in univerzalne vrednote, na katerih temelji Unija, zlasti pravno državo, demokracijo, enakost in varstvo temeljnih pravic.

* Številne raziskave Eurobarometra s področja korupcije v javnem sektorju in v gospodarstvu, več preteklih in nedavnih incidentov podkupovanja EU poslancev, nekaj virov: https://europa.eu/eurobarometer/surveys/detail/3361, https://europa.eu/eurobarometer/surveys/detail/3382, https://transparency.eu/new-european-parliament-corruption-allegations-transparency-international-eu-response/, https://en.wikipedia.org/wiki/Qatar_corruption_scandal_at_the_European_Parliament

Ob pripravi direktive, je komisija ugotovila naslednje ključne izzive:

  • obstoječi evropski okvir temelji na starejših in delno nepovezanih pravnih aktih;
  • države članice imajo medsebojno različne opredelitve korupcijskih kaznivih dejanj in različne sankcije;
  • obstajajo vrzeli pri čezmejnem sodelovanju in pregonu;
  • korupcija je tesno povezana z organiziranim kriminalom in drugimi hudimi kaznivimi dejanji, vključno s pranjem denarja, pa tudi s prevarami in davčnimi utajami, kot tudi s trgovino z orožjem, prepovednimi substancami in z ljudmi;
  • preventivni sistemi, upravljanje integritete in obvladovanje konfliktov interesov so med državami različno razviti, EU pa jih želi okrepiti, saj zmanjšujejo potrebo po kazenski represiji.

Direktiva zato uvaja kombiniran pristop:

**preprečevanje + integriteta + kazenski pregon + čezmejno sodelovanje.**

 

  1. Temeljna načela preprečevanja korupcije in boja proti korupciji, na katerih temelji direktiva:
  • celovit in več-disciplinaren pristop;
  • kombinacija preventivnih in represivnih ukrepov;
  • krepitev integritete, transparentnosti in odgovornosti;
  • upravljanje konfliktov interesov;
  • nadzor lobiranja in pojava »vrtljivih vrat« – prehodi funkcionarjev iz javnega sektorja v gospodarstvo in obratno, kar podpira sheme nedovoljenega trgovanja z uslugami in vplivom;
  • ocena tveganj, kot temeljno vodilo pri upravljanju korupcije;
  • krepitev institucionalne neodvisnosti;
  • zaščita prijaviteljev;
  • vključevanje civilne družbe in medijev (zlasti preventiva in ozaveščanje);
  • razvoj učinkovitih mehanizmov skladnosti v zasebnem sektorju.

 

  1. Osrednje obveznosti, ki jih uvaja direktiva za države članice EU

Kazenskopravni del:

  • prenesti harmonizirane definicije korupcijskih kaznivih dejanj;
  • določiti učinkovite, sorazmerne in odvračilne sankcije;
  • urediti odgovornost fizičnih in pravnih oseb;
  • zagotoviti odvzem protipravno pridobljenih koristi;
  • zagotoviti ustrezne zastaralne roke in učinkovite preiskovalne mehanizme.

Preventivni del:

  • vzpostaviti oziroma določiti pristojne protikorupcijske organe ali organizacijske enote;
  • izvajati ocene korupcijskih tveganj po sektorjih in poklicih;
  • pripraviti nacionalne protikorupcijske strategije;
  • izvajati aktivnosti ozaveščanja in izobraževanja;
  • zbirati in objavljati statistične podatke;
  • zagotoviti zaščito prijaviteljev in sodelujočih oseb;
  • spodbujati sodelovanje civilne družbe in neodvisnih medijev.

 

  1. Kazniva dejanja s področja korupcije, ki jih direktiva enotno opredeljuje

Javni sektor

  • aktivno podkupovanje javnih uslužbencev;
  • pasivno podkupovanje javnih uslužbencev;
  • poneverba oziroma zloraba zaupanega premoženja;
  • trgovanje z vplivom (*trading in influence*);
  • nezakonito opravljanje javnih funkcij oziroma hude kršitve prava pri izvajanju javnih nalog.

Zasebni sektor

  • aktivno podkupovanje v zasebnem sektorju;
  • pasivno podkupovanje v zasebnem sektorju.

Dodatna kazniva ravnanja (s strani javnega ali zasebnega sektorja):

  • oviranje pravosodja;
  • prikrivanje oziroma skrivanje premoženja korupcijskega izvora;
  • obogatitev s kaznivimi dejanji korupcije;
  • pomoč, napeljevanje in poskus storitve.

Sankcije

Direktiva zahteva učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni za fizične in pravne osebe:

  • globe in
  • minimalne zgornje meje kazni za opredeljena kazniva dejanja (npr. »do najmanj 4 leta zaporne kazni za podkupovanje v javnem ali zasebne sektorju, trgovanje z vplivom, oviranje pravosodja, obogatitev s korupcijskimi dejanji…), poleg glob in zapornih kazni, pa lahko države uvedejo še:
    • izključitev iz javnih naročil;
    • prepoved kandidiranja za javne funkcije;
    • začasno odstranitev javnih uslužbencev;
    • odvzem premoženjske koristi;
    • omejitve pri poslovanju.

 

  1. Ključni pričakovani učinki direktive za podjetja

Vpliv na podjetja bo nastal preko prenosa direktive v nacionalno zakonodajo in povečane regulatorne zahteve. Večji poudarek bo na:

  • protikorupcijskih programih;
  • ocenjevanju korupcijskih tveganj;
  • preverjanju tretjih oseb in posrednikov;
  • nadzoru daril, gostoljubnosti in sponzorstev;
  • konfliktih interesov;
  • notranjih preiskavah;
  • whistleblowing sistemih;
  • dokazovanju učinkovitosti programov skladnosti.

Andrijana Bergant, predsednica EISEP

Ljubljana, 27. maj 2026