Od 12. avgusta 2026 med drugim velja, na kratko: 

prepoved dajanja na trg živilske embalaže, ki presega mejne vrednosti PFAS; obveznost zagotavljanja skladnosti embalaže z zahtevami glede zasnove za recikliranje; obveznost izjave o skladnosti in tehnične dokumentacije za posamezne vrste embalaže; ter zahteve za sisteme ponovne uporabe embalaže (zbiranje, obnavljanje, ponovna distribucija). Uredba dodatno razčlenjuje razširjeno odgovornost proizvajalca.

Največji izziv zahtevane Izjave EU o skladnosti

(EU Declaration of Conformity), ter ustrezno označevanje za sledljivost, imajo podjetja, ki imajo podatke o sestavi materialov, teži in odstotku reciklata v njihovi embalaži razdrobljene po različnih dokumentih, različnih oddelkih, emailh ipd., ali pa teh podatkov od dobavitelja sploh nimajo. 

Izjava se zahteva za podjetja ki dajejo embalažo na trg, torej če je na embalaži vaša blagovna znamka, ste vi tisti, ki morate pripraviti in podpisati izjavo – tudi če embalažo dejansko izdeluje pogodbeni proizvajalec ali jo uvažate iz tretje države.

Evropska komisija je izvedbena pojasnila in pogosta vprašanja objavila marca in avgusta 2026.

Besedilo uredbe v slovenskem jeziku: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A32025R0040

PREGLED AKTUALNE REGULATIVE

PRAVO EU

1. Uredba o embalaži in odpadni embalaži (PPWR)

• Status: Uredba (EU) 2025/40 je začela veljati 11. 2. 2025, njena uporaba pa se je začela avgusta 2026.
• Kaj prinaša: Enotne EU zahteve glede zasnove embalaže za recikliranje, omejitve PFAS in težkih kovin, minimalne deleže recikliranih materialov, prepoved nekaterih embalažnih oblik (npr. prekomerna embalaža) ter krepitev sistemov razširjene odgovornosti proizvajalca in ponovne uporabe.
• Fokus za člane: Podjetja v proizvodnji, trgovini, živilski industriji, e-trgovanju in logistiki morajo takoj preveriti skladnost embalaže, pripraviti izjave o skladnosti in tehnično dokumentacijo ter prilagoditi pogodbe z dobavitelji embalaže.

Vir: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A32025R0040

2. Digitalni omnibus o umetni inteligenci

• Status: Uredba (EU) 2026/1744, ki spreminja Akt o umetni inteligenci, je začela veljati julija 2026.
• Kaj prinaša: Zamik uporabe zahtev za visokotvegane sisteme UI iz Priloge III na 2. december 2027 (za sisteme, ki so varnostni elementi proizvodov po Prilogi I, na 2. avgust 2028), dve novi prepovedani praksi (deepfake intimne vsebine brez privolitve in gradivo spolne zlorabe otrok, obe od 2. decembra 2026), poenostavitve za MSP in mala podjetja s srednjo tržno kapitalizacijo ter razširjeno možnost obdelave posebnih vrst osebnih podatkov za odkrivanje pristranskosti sistemov UI.
• Fokus za člane: Podjetja, ki razvijajo ali uvajajo sisteme UI, pridobijo dodaten čas za pripravo na zahteve za visoko tvegane sisteme, morajo pa nemudoma preveriti, ali njihovi sistemi spadajo med novo prepovedane prakse, in poskrbeti za ustrezno pismenost zaposlenih na področju UI (AI literacy – obveznost, ki že velja).

Vir: https://www.gov.si/novice/2026-07-27-zacel-veljati-digitalni-omnibus-o-umetni-inteligenci/

3. Akt o kibernetski odpornosti (Cyber Resilience Act) – obveznosti poročanja

• Status: Uredba (EU) 2024/2847 je začela veljati decembra 2024; njene obveznosti poročanja ranljivosti in incidentov pa se uporabljajo od septembra 2026, torej več kot leto pred polno uporabo uredbe (11. 12. 2027).
• Kaj prinaša: Proizvajalci izdelkov z digitalnimi elementi (naprave IoT, programska oprema, strojna oprema s povezljivostjo) morajo aktivno izkoriščane ranljivosti in resne varnostne incidente prijaviti prek platforme ENISA (Single Reporting Platform): zgodnje opozorilo v 24 urah, podrobno obvestilo v 72 urah. Obveznost velja tudi za izdelke, ki so že na trgu.
• Fokus za člane: Podjetja, ki proizvajajo ali dajejo na trg izdelke s povezljivostjo (vključno z računovodsko in poslovno programsko opremo), morajo vzpostaviti notranje postopke zaznave, eskalacije in poročanja ranljivosti pred 11. 9. 2026 – kršitve so lahko kaznovane z globo do 15 milijonov EUR oziroma 2,5 % letnega svetovnega prometa.

Vir: https://commission.europa.eu/news-and-media/news/safer-and-more-secure-digital-products-2026-09-11_en

4.Digitalni omnibus – podatkovni sklop (GDPR, ePrivacy, NIS2, DORA)

• Status: Predlog Komisije z dne 19. 11. 2025 je še v pogajanjih v Svetu EU; irsko predsedstvo je konec junija 2026 prevzelo dosje, potem ko ciprsko predsedstvo ni doseglo kvalificirane večine za svoje kompromisno besedilo. Za razliko od AI dela omnibusa (glej točko 2) ta del še ni sprejet.
• Kaj prinaša (predlog): Ožja opredelitev osebnih podatkov, višji pragovi za obvezno prijavo kršitev, podaljšani roki poročanja, enotna vstopna točka za prijavo incidentov po GDPR/NIS2/DORA ter spremembe pravil o piškotkih in privolitvi. EOVP in ENVP sta februarja 2026 opozorila na tveganja za temeljne pravice pri predlagani opredelitvi osebnih podatkov.
• Fokus za člane: Pooblaščenci za varstvo podatkov naj spremljajo razvoj dosjeja, a sprememb še ne izvajajo – besedilo se lahko še bistveno spremeni. Priporočamo spremljanje stališč EOVP/ENVP in Državnega zbora glede slovenskega stališča v Svetu EU.

Vir: https://www.privacynext.eu/resources/digital-omnibus-negotiations-gdpr-july-2026-update/

SLOVENSKA ZAKONODAJA

1. Novela Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1O)

• Status: Državni zbor jo je sprejel na 17. izredni seji julija 2026; uveljavljena je bila v naslednjih tednih po objavi v Uradnem listu RS.
• Zavezanci: Gospodarske družbe, zlasti delniške družbe in tiste, ki so zavezane k trajnostnemu poročanju.
• Ključne zahteve: (1) V slovenski pravni red prenaša Direktivo (EU) 2024/2810 o delnicah z večkratno glasovalno pravico – družbam (predvsem družinskim in hitro rastočim) omogoča lažji dostop do lastniškega kapitala ob ohranitvi nadzora, uvedene pa so tudi varovalke za manjšinske delničarje. (2) Prenaša tudi Direktivo (EU) 2026/470 (t. i. omnibus poenostavitev), ki bistveno zmanjšuje krog družb, zavezanih k trajnostnemu poročanju (CSRD), zvišuje pragove za nastanek obveznosti in poenostavlja zahteve poročanja. (3) Odpravlja izjemo pri medsebojno povezanih družbah, kar krepi transparentnost lastniških struktur.
• Fokus za člane: Družbe, ki so bile doslej zavezane k trajnostnemu poročanju, naj preverijo, ali po novih (višjih) pragovih obveznost zanje še velja. Družbe, ki načrtujejo vstop na kapitalski trg ali iščejo zunanje financiranje, naj preučijo možnost izdaje delnic z večkratno glasovalno pravico.

Vir: https://www.racunovodja.com/clanki.asp?clanek=14338%2FDrzavni_zbor_je_sprejel_Zakon_o_spremembah_in_dopolnitvah_Zakona_o_gospodarskih_druzbah

2. Interventni zakon za razvoj Slovenije (ZIURS) – uveljavitev ključnih določb

• Status: Zakon je bil sprejet že 11. 5. 2026, vendar so njegove najpomembnejše določbe za gospodarstvo začele veljati šele julija 2026, zato jih uvrščamo v pregled tega obdobja.
• Kaj prinaša: Uvedbo t. i. razvojne kapice pri prispevkih za socialno varnost (nad 7.500 EUR bruto mesečne plače se prispevki ne plačujejo več); prenovo sistema normiranih odhodkov za samostojne podjetnike (ugodnejša lestvica, skrajšan prag za polnega normiranca s 9 na 5 mesecev); znižanje DDV na 15 skupin osnovnih živil z 9,5 % na 5 % ter začasno znižanje DDV na energente (elektrika, plin, daljinsko ogrevanje, drva) z 22 % na 9,5 % za obdobje 1. 7. 2026–31. 3. 2027.
• Fokus za člane: Kadrovske in računovodske službe morajo od 1. 7. 2026 dalje pravilno obračunavati prispevke nad pragom kapice, svetovalci za samostojne podjetnike pa preveriti upravičenost strank do normiranih odhodkov po novih pravilih in možnost naknadnih popravkov že oddanih obračunov.

Vir: https://mojsp.si/informacije/interventni-zakon

3.Zakon o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja (ZEISZ) – iztek prehodnega obdobja

• Status: Zadnja novela ZEISZ-A je bila sprejeta že oktobra 2025; v tem obdobju pa se izteka petletno prehodno obdobje (do 7. avgusta 2026), v katerem so fizične osebe za dostop do e-storitev javnega sektorja še lahko uporabljale kvalificirano potrdilo namesto sheme e-identifikacije. Ministrstvo za digitalno preobrazbo napoveduje še eno, obsežnejšo novelo ZEISZ predvidoma do konca leta 2026, s katero bo dokončno izvedena Uredba eIDAS 2.0, vključno z evropsko denarnico za digitalno identiteto.
• Kaj prinaša: Po izteku prehodnega obdobja bo za dostop do javnih e-storitev praviloma potrebna shema e-identifikacije (npr. smsPASS, e-osebna izkaznica); za zasebni sektor omejitev ne velja. Do konca leta 2026 morajo države članice državljanom in podjetjem zagotoviti dostop do evropske denarnice za digitalno identiteto (EDDI).
• Fokus za člane: Podjetja, ki uporabnikom omogočajo prijavo prek kvalificiranih potrdil ali načrtujejo uvedbo evropske denarnice za digitalno identiteto v svoje storitve, naj spremljajo pripravo nove novele ZEISZ in tehnične standarde, ki jih pripravlja Evropska komisija.

Vir: http://vrs-3.vlada.si/MANDAT22/vladnagradiva.nsf/71d4985ffda5de89c12572c3003716c4/6f3e2bcbca798d19c1258caf002e3ee1/$FILE/ZEISZ-A.pdf

V pripravi

Zakon o dostopnosti in uporabi plačilnih sredstev (ZDUPS)

• Status: Ministrstvo za finance je predlog objavilo 17. 7. 2026; javna obravnava se je zaključila avgusta 2026; vlada naj bi predlog obravnavala jeseni 2026, sprejem v Državnem zboru pa je predviden do konca leta.
• Kaj prinaša: Izvedbo ustavno priznane pravice do uporabe gotovine (74.a člen Ustave RS): zahteve glede gostote bankomatov in obveznosti bank pri ukinjanju gotovinskih točk; obveznost ponudnikov blaga in storitev, da sprejmejo vsaj eno elektronsko plačilno sredstvo; ter brezplačni paket osnovnih plačilnih storitev za prejemnike plač, pokojnin, nadomestil in štipendij.
• Fokus za člane: Trgovci, gostinci in drugi ponudniki storitev naj preverijo, ali že izpolnjujejo obveznost sprejemanja elektronskega plačila, banke in Pošta Slovenije pa naj se pripravijo na nove zahteve glede dostopnosti gotovine in brezplačnih osnovnih računov.

Vir: https://www.gov.si/novice/2026-08-17-zakljucek-javne-obravnave-predloga-zakona-o-dostopnosti-in-uporabi-placilnih-sredstev/

Novela Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot-1A)

• Status: Predlog je 30. 6. 2026 vstopil v medresorsko usklajevanje; na Vlado RS in v Državni zbor še ni bil poslan. Slovenija je s prenosom vseh treh direktiv, ki jih novela prenaša, že v zamudi (roki: zelene trditve – 27. 3. 2026; finančne storitve na daljavo/gumb za odstop – 19. 6. 2026; pravica do popravila – 31. 7. 2026).
• Kaj prinaša: Prepoved zavajajočih splošnih okoljskih trditev (t. i. greenwashing) brez dokazil; poenostavljen postopek odstopa od spletnih pogodb (“gumb za odstop” z dvema klikoma); ter krepitev pravice do popravila blaga tudi po izteku garancije, z evropskim obrazcem o popravilu.
• Fokus za člane: Oddelki za prodajo in marketing naj že zdaj preverijo okoljske trditve na embalaži in v oglaševanju, spletni trgovci pa pripravijo tehnično nadgradnjo postopka odstopa od pogodbe – zamuda pri sprejemu zakona ne odloži uporabe evropskih pravil, ki jih zakon prenaša.

Vir: https://www.iusinfo.si/medijsko-sredisce/dnevne-novice/predlog-novele-zvpot-1-krepi-pravico-do-popravila-in-lajsa-odstop-od-spletnih-pogodb-323618

Opomba: pregled je informativne narave in ne nadomešča pravnega svetovanja. Roki in podrobnosti posameznih predpisov preverite na uradnih virih, navedenih pri vsaki točki.