EISEP je član povezave sorodnih strokovnih organizacij iz različnih evropskih držav na področju skladnosti poslovanja – ENFCO – European Network for Compliance Officers.

V okviru te povezave, predsednica slovenske organizacije, EISEP, Andrijana Bergant, sodeluje tudi v mednarodni delovni skupini za zaščito žvižgačev. S takšnim sodelovanjem se razvijajo skupni evropski strokovni standardi in dobre prakse za krepitev integritete ter učinkovitih sistemov zgodnjega zaznavanja tveganj v organizacijah. V tem okviru ENFCO predstavlja nov, pomemben strokovni dokument:

ENFCO – Whitepaper Whistleblowing Framework

Gre za celovit evropski okvir, ki organizacijam pomaga preoblikovati sisteme prijave nepravilnosti iz formalne zakonske zahteve v učinkovit mehanizem zgodnjega opozarjanja, ki temelji na zaupanju, zaščiti posameznikov in odgovornem upravljanju. 

Komu je namenjen?

Okvir je zasnovan za več deležnikov v poslovnem ekosistemu, saj whistleblowing razume kot kolektivno odgovornost: 

• Strokovnjakom za skladnost in MLRO: Ponuja jim podrobna forenzična navodila za celoten življenjski cikel prijave, od triaže do končne sanacije. 

• Upravam in nadzornim odborom: Pomaga jim razumeti strateško vrednost transparentne kulture kot orodja za zaščito ugleda in dolgoročno ohranjanje vrednosti podjetja. 

• Zunanjim deležnikom (dobavitelji, izvajalci, partnerji): Definira razširjen “obseg zaščite”, da bi ti razumeli svojo vlogo in zakonska zagotovila, ki jih ščitijo pred povračilnimi ukrepi. 

• Regulatorjem in vladam: Služi kot dokaz, kako lahko odličnost zasebnega sektorja podpira javne cilje preprečevanja kriminala in stabilnosti trga. 

 

3 glavne prednosti za podjetja

Viri poudarjajo tri ključne strateške prednosti implementacije tega okvira:

1. Sistem za zgodnje opozarjanje in preprečevanje škode: Whistleblowing deluje kot primarno orodje za odkrivanje goljufij in sistemskih napak, preden te povzročijo nepopravljivo finančno ali pravno škodo.

2. Večja korporativna odpornost: Okvir premika whistleblowing iz kategorije “tveganja za skladnost” v kategorijo “korporativne odpornosti”, kjer integriteta podjetja postane njegova največja konkurenčna prednost.

3. Izboljšana kultura zaupanja in ESG rezultati: Z vzpostavitvijo psihološke varnosti podjetje privablja talente, ki so zavezani etičnim vrednotam, hkrati pa s transparentnim poročanjem izboljšuje svoje ESG (okoljske, družbene in upravljavske) kazalnike, kar je ključno za institucionalne investitorje.

Dokument ne obravnava prijavljanja nepravilnosti kot administrativne obveznosti, temveč kot ključno orodje za preprečevanje tveganj, krepitev transparentnosti in zaščito organizacijske integritete.  

Vabljeni k branju!