Z vami že več kot 10 let, predani skladnosti in integriteti!

ENFCO Whitepaper Whistleblowing Framework

Naslovna fotografija za blog

Novi ENFCO Whisleblowing Whitepaper Framework organizacijam ponuja evropski okvir za učinkovite sisteme prijave nepravilnosti, ki krepijo integriteto in zaupanje.

Regulatorna skladnost – junij 2026

Med osrednjimi regulatornimi novostmi, ki so splošno relevantne, tokrat izpostavljamo Direktivo o preglednosti plač (Pay Transparency Directive), (EU) 2023/970. Rok za prenos direktive je namreč  že potekel, Slovenija pa zamuja. […]

Srce – najpomembnejša lastnost učinkovite skladnosti!

Naslovna fotografija Blog AS

V mesecu maju sem čisto po naključju, oziroma bolj zaradi članskih ugodnosti in zbiranja točk (t.i. CEUs) za obnavljanje certifikata CCEP-I, po dolgem času zopet poslušal enega izmed webinarjev SCCE (Society of Corporate Compliance & Ethics iz ZDA).

Nova EU Direktiva o boju proti korupciji, glavna dejstva in zahteve – ključen premik v podpori programom skladnosti v podjetjih

Evropska komisija prepoznava, da korupcija ostaja velik problem na ravni Unije. To pa ogroža stabilnost in varnost družb, saj med drugim omogoča organizirani kriminal in druga huda kazniva dejanja. Korupcija spodkopava demokratične institucije in univerzalne vrednote, na katerih temelji Unija, zlasti pravno državo, demokracijo, enakost in varstvo temeljnih pravic.

OECD – Anti-Corruption and Integrity Outlook 2026

Naslovna fotografija za publikacijo OECD

Dokument OECD predstavlja celovit pregled stanja integritete in protikorupcijskih sistemov v državah članicah OECD in partnerskih ekonomijah ter hkrati ocenjuje, kako učinkovito se formalni pravni okvirji dejansko izvajajo v praksi.

Osrednje sporočilo poročila je, da se večina držav sicer zanaša na relativno razvite zakonodajne in institucionalne mehanizme, vendar ostaja pomembna vrzel med regulativo in dejansko implementacijo (implementation gap). Dokument izpostavlja ključna tveganja, kot so korupcija v javnih naročilih, vpliv interesnih skupin na odločanje, pomanjkljiv nadzor nad konflikti interesov ter vse večji pomen digitalnih orodij in umetne inteligence pri odkrivanju nepravilnosti. Poseben poudarek je tudi na povezavi med korupcijo, organiziranim kriminalom in čezmejnimi finančnimi tokovi.

Enostaven, razumljiv in predvidljiv regulatorni okvir – ga imamo? In zakaj ne?

Če danes spletni iskalnik vprašate, koliko predpisov velja v Sloveniji, dobite odgovor, da se številka giblje okrog neverjetnih 30.000. Zato se odgovor na vprašanje v naslovu tega zapisa ponuja kar sam. Smo preregulirana država in v tem labirintu se težko znajdemo vsi, državljani, podjetja, pa tudi javni uslužbenci